Obvestilo o uporabi piškotkov

Spletna stran uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska, ki ne hranijo osebnih podatkov.

Več o uporabi piškotkov
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €.Odprema naročil še isti dan01 36 63 286
Količina:

0


Znesek:

0,00

Nasveti

Zakaj bi sadili avtohtone sorte rastlin?


Včasih se zdi, kot da so letni časi skregani med sabo in tekmujejo v nepredvidljivosti. Ko ob napovedi sneženega vikenda pozimi veselo pripravimo smučke, sanke in termovko za čaj, jih lahko isti dan pospravimo, saj posije sonce in poženejo trobentice. In potem seveda ne verjamemo vremenarjem, ko kar naenkrat napovedujejo do pol metra snežne odeje, naslednji dan pa zamudimo v službo (in ne edini) zaradi nepričakovanega odmetavanja snega z dovoza in avtomobila. Tako za naše živce kot tudi za rastline takšna nenadna nihanja niso prav nič koristna.

Že pred leti so se pojavile težave v povezavi s segrevanjem ozračja, ki so postopoma prinesle številne posledice in zahtevale prilagoditve na hitro spreminjajoče podnebje. Učinek tople grede, ki je sicer naraven pojav in omogoča življenje znotraj zemeljske atmosfere, je iz leta v leto potenciran zaradi človeških dejavnosti, ki povečujejo koncentracijo ogljikovega dioksida v ozračju. To vodi v rast povprečne temperature, širjenje ozonske luknje, ekstremna vremenska stanja in taljenje ledenikov s posledično rastjo gladine morja. Vse to pa močno zaznamuje geografske dejavnike in v veliki meri vpliva na obstanek letnih časov. Meje med njimi se brišejo in postajajo vedno bolj nepredvidljive. Poleg omenjenih lastnosti učinka tople grede je za vrtičkarje pomembna posledica otoplitev tudi zgodnejše sajenje rastlin.

Tla se dovolj ogrejejo že pred začetkom pomladi in ob pogledu skozi okno lahko vidimo sosedo, ki se z motiko v roki zadovoljno sprehaja po vrtu. Vendar pa moramo biti previdni s predčasno vzgojo zelenjave, saj kljub otoplitvi obstaja možnost, da se ozračje spet ohladi, takrat pa lahko rastlinice pomrznejo. Prav zato je najbolje saditi čim boj lokalne in avtohtone vrste, ki so na tovrstne podnebne spremembe najbolje prilagojene. Med avtohtone vrste, primerne za vrtičkarje in vzgojo v zelenjavnem vrtu sodijo ajda, nekatere vrste buč, česna, čebule, fižola, korenja, pa tudi solate, repe, in zelja. Poleg tipičnih slovenskih sort pa so tukaj tudi tiste, ki so udomačene in se v Sloveniji sadijo že leta in leta, čeprav v osnovi ne izvirajo iz našega območja. Domorodne rastline, poleg zelenjave tudi zelišča, drevesa in grmi, so torej bolj dovzetne za rast v nihajočih vremenskih razmerah, saj so, tiste ki so se ohranile, preživele že veliko let in so, bolj kot tuje, prilagojene na podnebje.

Sajenje avtohtonih vrst pa ni priporočljivo zgolj zaradi prilagodljivosti na okolje, temveč tudi zato, ker nekatere tonejo, ali pa so že potonile v pozabo. Na ta način lahko obudimo in obnovimo tradicionalni vrt, hkrati pa zagotovimo tudi večji uspeh za rast pridelka ali okrasnega cvetja. Čeprav so eksotične rastline navadno bolj zanimive, ker so redke in nenavadne, številne pa uspevajo tudi pri nas, so tradicionalne in sploh pri mlajših generacijah slabo poznane rastline lahko prava osvežitev za vsakega vrtnega navdušenca.