Odprema naročil še isti dan
SL HR
Količina:

0


Znesek:

0,00

Nasveti

Bolezni paradižniak - preventiva

Obstaja več različnih načinov, kako se spopasti z neprijetnimi dejavniki, preden napadejo vaš pridelek, nekateri so bolj, nekateri manj ekološki.
  • ena izmed rešitev so različna sredstva proti plesni, ki je večni problem. Takšen primer so fungicidi, kemična sredstva za zatiranje gliv različnih oblik, vendar se vedno manj uporabljajo, saj so nenaravna in lahko škodujejo zdravju.
  • pogosto glive napadajo tudi korenine paradižnika, rešitev za to pa je veliko bolj okolju in zdravju prijazna, kot uporaba kemikalij. Okoli stebla položite alge ali kakšne druge vrste organske snovi, ki krepijo rastlino.
  • zdravo rastlino lahko krepite tudi z razredčenim mlekom (mleko in voda) ali zeliščnim čajem (kamilica, žajbelj).
  • na tej točki lahko omenimo še eno preprosto, a zanesljivo naravno obrambo pred različnimi vrstami škodljivcev in obolenj: sajenje mešanih kultur. V kolikor imate možnost, poleg paradižnika v isto posodo ali isti del grede posadite korenje, čebulnice, baziliko, pa tudi špinačo ali nekatere vrste solat, saj tako rastlinice druga drugi pomagajo pri uspešni rasti. Korenje si s paradižnikom lepo razdeli prostor, bazilika in paradižnik drug drugemu izboljšata okus, čebulnice pa pripomorejo s svojim vonjem, saj odganjajo škodljivce.
  • pred vremenskimi vplivi, kot so gniloba, razpoke in neenakomerna rast plodu, lahko sadiko zaščitite s kopreno za paradižnik, ki ga varuje pred insekti, točo, mrazom in omili vročino, saj ustvari svojo mikroklimo. Ali pa se odločite za rastlinjak za paradižnik, ki je preprost za sestavo in nudi tudi zračenje, tako pa podobno kot koprena ustvari ugodne pogoje za rast. Ima zadrgo za odpiranje in vzdrževanje. V kolikor gojite rastlino na vrtu in ne potrebujete rastlinjaka, pa se lahko odločite za folijo za paradižnik, ki ima luknjice in na ta način uravnava mikroklimo ugodno za rast, hkrati pa deluje kot zaščita pred vremenskimi razmerami in škodljivci.
paradižnik
Ker paradižnik ni avtohtona sorta, je zelo občutljiv tudi na količino vode in svetlobe, zato je priporočljivo pogosto zalivanje, saj potrebuje vlago, toploto in veliko sončne svetlobe. Med rastjo je dobro tudi sproti odstranjevati odvečne liste, odstranite pa orodje in predmete, s katerih bi se ob uporabi lahko prenesli virusi. tudi nekatere rastline na paradižnik prenašajo virusne okužbe. Takšen primer je krompir, koleraba, koruza, pa tudi tobak. Tudi temperaturnih razlik paradižnik ne prenaša dobro, zato je poleg zračenja, ob preveč svetlobe dobrodošlo tudi zastiranje, za kar lahko uporabite kar časopis ali star karton.

Čeprav je paradižnik nekoliko zahtevnejši za pridelavo, je vredno vložiti trud v njegovo vzgajanje, saj je postal osnovna sestavina številnih jedilnikov, ki z nekaj ljubezni in potrpljenja bogati kulinarične užitke in pripomore k pestrosti vrta ali rastlinjaka.