Organska gnojila v dosegu roke

• bananini olupki, ki jih lahko narežemo na manjše koščke in potisnemo v zemljo in ji s tem zagotovimo minerale. Gnili olupki banan pa pomagajo odganjati tudi listne uši.
• živalski gnoj, oziroma iztrebki različnih vrst, od konjskega gnoja do goveda, perutnine ter kozjih in ovčjih iztrebkov. Takšno gnojilo je potrebno nasuti v primerni količini in le k določenim rastlinam oziroma tlom glede na namen. Gnoj različnih živali namreč učinkuje drugače.
• za gnojenje so primerne tudi tropine – odpadni del grozdja pri preši. Te imajo veliko mikroelementov in zemlji nudijo dovolj snovi, ki pozneje okrepijo rastline v njih.
• tudi navaden lesni pepel je še kako uporaben, vsebuje namreč kalij in kalcij, ki je primeren za določene rastline – na primer zelena.
• če kje v naši bližini rastejo koprive, lahko iz njih izdelamo koprivno gnojevko. Sveže koprive namočimo v vedra s postano vodo, najprimerneje deževnico, pokrijemo z mrežo in postavimo na sončno mesto. Enkrat dnevno premešamo zmes, ki se po nekaj dneh speni in nekoliko naraste v posodi. Po približno dvajsetih dneh pa se penjenje umiri in gnojevka je pripravljena. Pred uporabo jo redčimo z vodo, primerna pa je za gnojenje večine zelenjave, jagodičevja in cvetja, pa tudi dreves. Rastline tako postanejo bolj odporne proti škodljivcem.
• ovčja volna je bogata z dušikom, kalijem, fosforjem in žveplom. Za rastline dragoceni elementi se bodo z naravnim razkrojem ostankov ovčje volne počasi sproščali v okolje in bodo rastlinam stalen vir potrebnih hranil.