Organska gnojila v dosegu roke
Številne organske snovi, ki jih lahko pridobimo kar znotraj našega gospodinjstva, so uporabne kot gnojila.
- bananini olupki, ki jih lahko narežemo na manjše koščke in potisnemo v zemljo in ji s tem zagotovimo minerale. Gnili olupki banan pa pomagajo odganjati tudi listne uši.
- živalski gnoj, oziroma iztrebki različnih vrst, od konjskega gnoja do goveda, perutnine ter kozjih in ovčjih iztrebkov. Takšno gnojilo je potrebno nasuti v primerni količini in le k določenim rastlinam oziroma tlom glede na namen. Gnoj različnih živali namreč učinkuje drugače.
- za gnojenje so primerne tudi tropine – odpadni del grozdja pri preši. Te imajo veliko mikroelementov in zemlji nudijo dovolj snovi, ki pozneje okrepijo rastline v njih.
- tudi navaden lesni pepel je še kako uporaben, vsebuje namreč kalij in kalcij, ki je primeren za določene rastline – na primer zelena.
- če kje v naši bližini rastejo koprive, lahko iz njih izdelamo koprivno gnojevko. Sveže koprive namočimo v vedra s postano vodo, najprimerneje deževnico, pokrijemo z mrežo in postavimo na sončno mesto. Enkrat dnevno premešamo zmes, ki se po nekaj dneh speni in nekoliko naraste v posodi. Po približno dvajsetih dneh pa se penjenje umiri in gnojevka je pripravljena. Pred uporabo jo redčimo z vodo, primerna pa je za gnojenje večine zelenjave, jagodičevja in cvetja, pa tudi dreves. Rastline tako postanejo bolj odporne proti škodljivcem.
- ovčja volna je bogata z dušikom, kalijem, fosforjem in žveplom. Za rastline dragoceni elementi se bodo z naravnim razkrojem ostankov ovčje volne počasi sproščali v okolje in bodo rastlinam stalen vir potrebnih hranil.
Sami presodite, katere izmed naštetih metod so vam dosegljive in se vam zdijo dobra rešitev, nikar pa ne pozabite, da je gnojilo vendarle gnojilo, pri čemer nastajajo tudi neprijetne vonjave. Zato ne pretiravajte z uporabo, če želite ohraniti dobre sosedske odnose in prinašalca pošte.