Solkanski radič - edinstven avtohtoni pridelek
Solkanski radič je med Slovenci manj znana sorta radiča, ki je s skrbno vzgojo skozi zgodovino razvila visoko kulinarično, pa tudi estetsko vrednost. Njegova pridelava je zahtevna, a pravijo, da se pogum nagrajuje – tisti, katerim uspe pridelati lastno seme, zagotovo lahko ta rek tudi potrdijo.- Pomen in zgodovina
- Kako ga pridelamo?

Seme kali 4-14 dni. V zemljo ga posadimo marca ali aprila, ko še ni preveč toplo. Ko požene iz zemlje, ga najprej dvakrat pokosimo, saj tako oblikuje močnejšo, pravo korenino in se okrepi. Pozno jeseni, navadno novembra, se radič s koreninami izkoplje, poveže v snope in ponovno zakoplje oziroma položi v razor, kjer se ga zavaruje z zemljo ali slamo.
Naslednji korak je siljenje, ki traja od 1 do 6 tednov. Snope postopoma nosimo v zelo temen, topel, suh in zračen prostor. Tam se začne tvoriti rozeta, ki je zelo mehka in dobiva svojo pravo rdečkasto barvo. Včasih so bili zato primerni hlevi, danes jih nadomeščajo kurilnice, lope, kleti in tudi garaže. Idealna temperatura je med 10 in 15 stopinj, pri višjih temperaturah se tvori rozeta, pri nižjih pa glava. Paziti je potrebno, da ima korenina dovolj vode, a ne preveč. Šele pozimi, konec decembra, se radič pobere in začne se lupljenje zunanjih listov, ki so lahko plesnivi, dokler ne pride do izraza čudovita rdeča barva.
Korenine najlepših primerkov se shrani in posadi spomladi, saj iz njih zraste radič, ki v maju zacveti in konec julija se lahko pobere lastna semena, ki so prava dragocenost. Na isto njivo se ga lahko posadi šele vsako tretje leto.
- Zanimivost: nenavadna vrtnica
- Kulinarika
Torej, ta čudovita, skozi zgodovino izpopolnjena sorta radiča je zagotovo nekaj, na kar je vsak Slovenec, pa tudi vsaj poljedelec lahko ponosen, saj je vsestransko cenjena in uporabna. Semena solkanskega radiča so v današnjem času na voljo tudi v trgovinah, zato lahko vsakdo postane novi pridelovalec te edinstvene užitne umetnine. Kar pogumno!