Odprema naročil še isti dan
SL HR
Količina:

0


Znesek:

0,00 €

Nasveti

Paradižnik od A do Ž

Vzgoja rastlin
Paradižnik lahko gojimo na več načinov: na prostem, v rastlinjaku oziroma zavarovanem prostoru, poznamo pa tudi gojenje brez substrata, kot je hidroponika. Pri vzgoji paradižnika imamo hkrati veliko svobode in tudi stroge kriterije za uspeh. Pridelava je zahtevna, a kadar je postopek težji, je navadno vreden truda.
 

Izvor in lastnosti:

K nam je paradižnik pripotoval okoli leta 1550 iz Južne Amerike - najverjetneje izvira iz območja Peruja. Najprej so ga imeli za strupenega, šele v 18. stoletju pa so ga začeli uživati in gojiti za prehrano.

Nezreli zeleni plodovi vsebujejo strupeno snov (alkaloid solanin), zrel paradižnik pa je bogat z antioksidanti, ki so zelo priporočljivi za uživanje. Poleg tega ima plod paradižnika veliko rudnin, med njimi fosfor, magnezij, kalij in železo ter vitamina E, C in še deset drugih. Najboljše ga je jesti svežega, saj odtrgani plodovi postopoma začnejo izgubljati kakovost. Tudi za shranjevanje se uporabi čim bolj svež. Lahko ga pripravimo za zamrznitev ali iz njega skuhamo mezgo. 

Po načinu rasti je paradižnik lahko visok ali nizek, njegov koreninski sistem pa je dobro razvit in lahko sega do 1.5 m v globino. Steblo ima debelino med 2 in 4 cm ter višino od 50 do 250 cm.
 sajenje paradižnika

Vzgoja od semena do plodov:

  • SEME:
V lončke ga sadimo med februarjem in marcem, najpozneje v začetku aprila. V vsak lonček damo 2-4 semena, jih zastremo z zemljo in jo na rahlo poteptamo. Potem zalijemo in pazimo, da zemlja ostane vlažna, lončki pa morajo biti postavljeni na svetlo in toplo mesto, kot je okenska polica, z veliko naravne, neposredne svetlobe. Seme kali 7-15 dni, čas lahko variira glede na sorto. Za vznik potrebuje minimalno temperaturo 12 stopinj, v nadaljevanju pa je najboljša temperatura 25 stopinj, ne pa več kot 30. Ko čez nekaj tednov poženejo rastline, pustimo le najmočnejšo, ostale izpulimo. Dobro je uporabiti razgradljive lončke, ker vidimo, kdaj korenine prepredejo zemljo, kajti takrat so sadike pripravljene na presaditev. Pri vsakem presajanju pa je pomembno, da rastlinico posadimo kar se da globoko. 

Pri vzgoji paradižnika je pomembno, da temperaturo v času do vznika vzdržujemo med 20 in 22 stopinj, po vzniku pa jo nižamo - podnevi od 12 do 14, ponoči pa od 8 do 12, saj s tem preprečimo pretegovanje sadik. Po petih do desetih dneh spet zvišamo temperaturo na prvotno stanje podnevi ter okrog 15 stopinj čez noč. Sadike v času gojenja zalivamo z manjšimi količinami vode, ker tako bolje razvijejo koreninski sistem. Primerno jih tudi zračimo in dognojujemo.
  • SADIKA:
V rastlinjak se presadi aprila. Za sajenje paradižnika uporabimo čim večje in globlje posode. Sadimo ustrezne sadike, tiste, ki še nimajo cvetov in plodov! Redno je treba odstranjevati zalistnike (pinciranje) in spodnje liste takoj, ko plodovi začnejo dobivati barvo. Za rast potrebuje paradižnik vsaj 10 stopinj, drugače se ta zaustavi. Prav tako se pri temperaturi, višji od 30 stopinj podnevi in 20 ponoči začne zmanjševati število plodov. Optimalna temperatura je med 21 in 27 stopinj.
Dolžina gojenja sadik je odvisna od temperature v času gojenja ter od velikosti sadik ob sajenju. Pri gojenju v gredicah lahko posevek zasnujemo z direktno setvijo, ki je manj pogost način, ali s pikiranjem. To pomeni, da najprej semena posadimo v zabojčke in jih pikiramo ob razvoju prvih pravih listov. 

  • NA PROSTEM:
Na prosto paradižnik praviloma presadimo v drugi polovici maja. Primeren pH tal je med 6 in 7. Všeč jim je zelo sončna lega, saj tako najbolje uspevajo in obrodijo. Posadimo jih globoko, do spodnjih listnih nastavkov, in dobro jih je saditi tudi nekoliko postrani, ne navpično, da razvijejo dodatne korenine. 

Če bodo posevki preveč gosti, bo to vodilo v razvoj šibkih stebel, zato nujno pazimo, da imajo dovolj prostora. Primerna razdalja med vrstami je 70cm na prostem in 1m v rastlinjaku, nujno za uspešno vzgojo pa je tudi upoštevanje kolobarja. Rastline je potrebno krepko zaliti in namestiti palice, saj hitro rastejo in potrebujejo močno oporo. 

Paradižnik moramo nujno tudi namakati, saj drugače ne uspeva, zato poskrbimo za redno (vsak 3. dan) in  globoko (do 30cm) vlaženje prsti. Uporabimo lahko tudi preprost, doma narejen namakalni sistem iz plastenke, kot je prikazano na sliki. Za zadrževanje vlage v zemlji je ustrezno tudi zastiranje tal - lahko kar z odtrganimi paradižnikovimi listi, ali pa uporabimo gabezovo listje, nasekljane koprive ipd. 
zalivalni sistem s plastenko
Zelo pomembno za dobro uspevanje paradižnika je tudi gnojenje. Najbolje ga je gnojiti z domačim kompostom, ustrezen pa je tudi hlevski gnoj in mineralna gnojila. Dognojujemo lahko s koprivno gnojevko ali z gabezovo prevrelko, saj ta vsebuje veliko potrebnega kalija. Priporočljiva so tudi kalcijeva listna gnojila, predvsem v sušnem in vročem obdobju. 

Primerne količine hranil so:
 - 100 do 150 kg/ha dušika,
 - 200 do 250 kg/ha fosforja,
 - 150 do 200 kg/ha kalija.
  • DODATNI NAMIGI:
Poleti, ko so dnevi bolj hladni in deževni, paradižnik potrebuje zaščito pred prekomerno vlago. Dobro je, da mu postavimo ogrodje, oblečeno s folijo, saj bo tako uspeval v zračnem prostoru, prosojna streha pa bo zagotovila zadrževanje toplote. Tako lahko paradižnike gojimo vse do sredine jeseni. Glavne poganjke privežemo k opori, stranske poganjke iz zalistnikov pa sproti odstranjujemo. Odščipnemo lahko tudi zadnje poganjke cvetov, da ne jemljejo rastlini nepotrebnih zalog moči. Ključno je tudi redno okopavanje in odstranjevanje plevelov, ki rastlini iz zemlje jemljejo potrebne hranilne snovi.

Dobri sosedje:
Paradižnik dobro uspeva v kombinaciji s solato (spomladi), zeleno, porom, bučkami, česnom, čebulo, bobom, cvetačo, drobnjakom, peteršiljem, meto in baziliko, redkvicami, špinačo ali motovilcem (avgust).

Pri kombiniranju je treba imeti v mislih, koliko prostora zasedejo posamezne vrtnine, kakšen je ustrezen razmak, višina rastlin in ostale dejavnike, ki vplivajo na izbiro sosedov glede na površino in pogoje vrtičkanja. 

Slabi sosedje:
Neprimerni vrtnini za kombinirano setev sta krompir in grah, vprašljivo je tudi zelje.

  • Težave pri vzgoji paradižnika:

Lahko ga napade krompirjeva plesen, ali pa se pojavijo (bakterijske) pege na listih. To lahko rešujemo s škropivi in drugimi domačimi pripravki. Pogosto pride do pokanja plodov, in sicer po močnem nalivu ali pri namakanju po dolgem premoru zaradi sušnega obdobja. 
Bolezni paradižnika so obsežna tema, ki jo bomo obdelali v eni izmed naslednjih nasvetov.