Domači pripravki proti boleznim paradižnika - Nasveti - Zeleni bazar - vrtickarji.si

Obvestilo o uporabi piškotkov

Spletna stran uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska, ki ne hranijo osebnih podatkov.

Več o uporabi piškotkov
Odprema naročil še isti dan 01 36 63 286
SL HR
Količina:

0


Znesek:

0,00

Nasveti

Domači pripravki proti boleznim paradižnika

Da je to ena izmed najbolj popularnih vrtnin, priča že dejstvo, da ga Slovenci pojemo kar 20 tisoč ton na leto!
Zagotovo pa velja tudi, da paradižnik gojimo skoraj z enako strastjo, kot ga jemo. Z veseljem in ponosom ga sadimo, po potrebi obrezujemo in skrbno opazujemo ter iščemo spremembe na listih ali plodu, ki bi nakazovale na bolezen.
Bolezni paradižnika so pri nas precej pogoste. Zanje lahko krivimo slabšo kakovost sadik, spremenljivo in neizprosno vreme ali škodljivce, ki so se prikradli na naš vrt. 
Nekatere bolezni lahko že v nekaj dneh uničijo naš nasad, zato moramo biti pozorni in ukrepati čim prej.
Na trgu je veliko umetnih pripravkov in škropiv, ki jih lahko uporabimo proti boleznim paradižnika. Vedno več vrtičkarjev pa se vrača nazaj k naravi in k domačim zdravilom proti boleznim vrtnin. Slednja so velikokrat enako ali bolj učinkovita proti boleznim paradižnika, zato se je o njih vsekakor dobro poučiti in jih po potrebi tudi uporabiti. 
Za vas smo tako zbrali najpomembnejše informacije o boleznih paradižnika in domačih pripravkih, ki vam lahko pomagajo v boju za dobro letino. 
  • Najpogostejše bolezni paradižnika
Najboljši in najpomembnejši nasvet glede paradižnika, ki vam ga lahko zaupamo, je ta, da je preventiva vedno boljša od kurative! 
V ta namen sadimo bolezensko odporne hibride, a vedeti je treba, da stoodstotno odporna sorta paradižnika ne obstaja. Primeri odpornejših sort paradižnika so na primer F1 Karizma, Vologda F1 ali Ural F1. Prav tako veljajo za bolj odporne manjše sorte, kot so češnjevi paradižniki. 
Poskrbeti pa je potrebno tudi za primerno zemljo s paradižnikom prijazno mineralno sestavo, zadostno količino sonca in prezračenost listov. Z vsem tem zmanjšamo verjetnost okužbe, ne moremo pa je stoodstotno preprečiti. 
Pomembno je, da ne čakamo, da se bolezen že razvije in širi po celotni rastlini. Ko na paradižniku opazimo spremembo, list takoj odstranimo in rastlino pregledamo ter tako ugotovimo, če se je bolezen že razširila.
  • Siva plesen (Botrytis cinerea) 
Siva plesen je najpogostejša bolezen v naših vrtovih. Navzoča je povsod, okuži lahko praktično ves pridelek, prisotna pa je celo leto. Siva plesen
Bolezen okuži vse dele rastline, ki prekriva celo rastlino, plodovi pa so zato neužitni. 
Če opazimo razvoj bolezni na paradižniku ali drugih vrtninah, nemudoma odstranimo obolele liste. Pri sivi plesni je najbolj pomembno, da poskrbimo za zračnost paradižnika in postavitev na legi, ki je dovolj sončna, da se bolezen ne more razviti. 
  • Krompirjeva plesen (Phytophthoro infestans)
Kadar se izmenjujejo hladna, deževna obdobja in vročina, je veliko možnosti za razvoj krompirjeve plesni. Za paradižnik je izjemno nevarna, saj lahko pridelek uniči že v nekaj dneh.  Krompirjeva plesen
Bolezen lahko omejimo zgolj preventivno. Če je paradižnik že napaden, je po večini žal že prepozno. 
Kljub temu pa lahko vsaj poskusimo rešiti, kar se da. Ko na paradižniku opazimo zavite liste, ki na konicah postajajo sivi in črnijo, jih nemudoma odstranimo in pazimo, da se z njimi ne dotikamo zdravih delov rastline. 
Po odstranitvi bolnih listov paradižnik poškropimo z žajbljevim čajem. Pazimo le, da ne pretiravamo pri uporabi le-tega, saj lahko pogosta uporaba uniči kakovostne mikroorganizme v zemlji. 
  • Pepelasta plesen (Erysiphe cichoracearum)
Pepelasta plesen je ena izmed najbolj pogostih bolezni na slovenskih vrtovih. Zelo rada napade tudi paradižnik. Je okužba, ki se, v nasprotju z večino ostalih bolezni, pojavi v sončnem vremenu. Pepelasta plesen
Prepoznamo jo po sivobeli mokasti oblogi, ki prekriva liste, vršičke in cvetove rastlin. Napada pa večino vrtnin, okrasne rastline, drevje, žita – iz ene kulture se plesen brez težav širi na druge. 
Če nam paradižnik torej napade pepelasta plesen, le-ta povzroči deformacijo listov, zaustavi se rast, rastlina pa začne propadati. 
V boju proti večini bolezni na paradižniku lahko pride prav soda bikarbona. Deluje preventivno, saj krepi paradižnik in tako se bolezni težje razvijajo, pomaga pa tudi, ko paradižnik že zboli. 
Škropivo iz sode bikarbone pripravimo tako, da v 4 litrih mlačne vode raztopimo žlico sode, dodamo 3 žlice rastlinskega olja in 2 kapljici mila. S tem pripravkom škropimo paradižnik (in druge vrtnine). Najbolj pomembno je, da jih poškropimo po vsakem večjem deževju
Če je paradižnik že bolan, porežemo obolele dele in ga škropimo tri dni zapored. Nato s škropljenjem nadaljujemo še 14 dni in sicer v tri- do petdnevnih presledkih. Po tem času pa ga škropimo enkrat na teden ali po večjem dežju.  
  • Žametna pegavost (Cladosporium fulvum)
Žametna pegavost se na paradižniku pojavlja v vseh obdobjih rasti. Pojavi se predvsem, ko rastlina nima zagotovljene prezračenosti ali raste v rastlinjaku. Žametna pegavost
Na zgornjih straneh listov se pojavijo rumene pike, ki se večajo, na spodnji strani listov pa najdemo pike zeleno-sivkaste barve. List se posuši in sčasoma odpade. 
Proti boleznim in škodljivcem na paradižniku lahko pomaga škropivo, ki ga naredimo iz kopriv. Ta pripravek so uporabljali že naši predniki, a je dobro, da spomnimo nanj tudi sodobne vrtičkarje. 
Priprava koprivinega škropiva je preprosta. Naberemo 1 kilogram kopriv, jih narežemo in jih dodamo vedru, v katerega smo nalili 10 litrov vode. Naravni pripravek pustimo stati 24 ur, nato pa ga precedimo in uporabimo. 
  • Okrogla listna pegavost (Septoria lycopersici)
Okroglo listno pegavost lahko hitro prepoznamo po ostrih rjavih pikah, ki se najprej pojavijo na listih, sredica nato posvetli in se na koncu posuši.Okrogla listna pegavost
Kot pri ostalih boleznih paradižnika je najpomembnejša preventiva. Če pa je ta bolezen že napadla rastlino, lahko preizkusimo tudi škropivo iz njivske preslice
Pripravek naredimo tako, da naberemo 1 kilogram njivske preslice, ki jo čez noč namočimo v 10 litrov vode. Zjutraj preslico poberemo iz vode in jo, skupaj z nekaj vode, v kateri se je namakala, kuhamo 30 minut na nizkem ognju. Ohladimo, nato pa dodamo ostanek tekočine in precedimo. Nastalo škropivo mešamo v razmerju 1 : 5 in škropimo v sončnem vremenu. Če škropivo ni uspešno, postopek ponovimo. 
Za še boljše rezultate lahko škropivo iz preslice mešamo tudi s škropivom iz koprive, in sicer v razmerju 1 : 1
Kot preventivno sredstvo za krepitev vseh vrst rastlin na našem zelenjavnem, sadnem, zeliščnem in okrasnem vrtu pa marsikdo prisega na zalivanje s kvasom. V 10 litrov vode nasujemo vrečko suhega kvasa, pustimo stati nekaj ur, da se le-ta raztopi in enkrat na teden zalijemo rastline. Z rednim zalivanjem bo naš vrt  močnejši in bolj odporen na bolezni. 
  • Zaključek
Letošnje nestanovitno vreme je prineslo marsikatero nevšečnost. Večini tako ljub paradižnik pa je žal izjemno občutljiv in hitro zboli. Upamo, da smo vam z zbranimi informacijami pomagali do bolj zdravega paradižnika in da mu boste lahko, v kolikor se že srečujete z boleznijo na vašem vrtu, pomagali, da si opomore.